Zdravljenje ščitnice - pogosta vprašanja

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, katera leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom. Ima obliko metuljčka, sestavljena pa je iz dveh režnjev – desnega in levega. Na sredini sta povezana z mostičkom, ki ga imenujemo istmus. Ščitnica je majhna žleza, ki pri odraslem tehta samo 10 do 20 gramov. Normalno je, da je pri moških ščitnica nekoliko večja kot pri ženskah. Sestavljena je iz številnih ščitničnih foliklov, ki si jih lahko predstavljamo kot majhne kroglice. Steno kroglic sestavljajo folikularne ščitnične celice, ki tvorijo in izločajo ščitnične hormone. V sredini kroglic so uskladiščeni ščitnični hormoni, vezani na beljakovino, ki jo imenujemo tiroglobulin.
Funkcija ščitnice je tvorba hormonov, ki vplivajo na vse telesne celice oziroma organe:

• srce;
• črevesje;
• mišice;
• kosti;
• presnovo maščob;
• ogljikovih hidratov in beljakovin;
• rast las;
• razpoloženje.

Povečana golšavost je bila opazna predvsem v gorskih predelih, kjer se je zaradi erozije jod izpral iz zemlje. Posledično je padla tudi vsebnost joda v rastlinah in živalih, s katerimi so se ljudje hranili. Za preprečitev golšavosti so države uvedle obvezno jodiranje kuhinjske soli. V Sloveniji je sol jodirana s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli.

Simptomi hipertiroze so napetost, nemirnost, močno in pogosto razbijanje srca. To so najbolj tipična opozorila obolele ščitnice, ki deluje premočno in tako sprošča preveč hormonov. Lahko se pojavijo tudi spremembe na očeh, ki so izbuljene, pordele, solzave z nabreklimi vekami in občutljive na svetlobo. Mnogo bolnikov s hipertirozo je tudi živčnih, utrujenih, slabotnih, slabo spijo in imajo drisko. Nekateri imajo povečan apetit vendar hujšajo. Starejši bolniki navadno kažejo nekoliko drugačne znake, saj postanejo slabotni, zaspani in depresivni. Hipertiroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in petdesetim letom starosti. Zdravljenje ščitnice je ključnega pomena, saj lahko težave onemogočajo naše vsakdanje življenje.

Kadar je ščitnica premalo aktivna, govorimo o hipotirozi, za katero oboleva približno 5 odstotkov ljudi, pogostejša pa je pri ženskah in starejših. Pomanjkanje ščitničnih hormonov povzroči, da se presnovni procesi upočasnijo. Bolnik s hipotirozo ima lahko normalen ali znižan srčni utrip, celo pod 60 udarcev na minuto. Slabše zmore napore in se hitro utrudi. V obraz postane zabuhel, izraz na obrazu je topel, veke so napol spuščene, glas je hripav in govor upočasnjen. Mnogi se zredijo, trpijo zaradi zaprtja in slabo prenašajo mraz. Lasje so vedno bolj suhi in pričnejo izpadati, obrvi ob straneh pa izginejo. Koža postane suha in hrapava. Starejši bolniki so zmedeni in pozabljivi.

Ščitnica za pravilno delovanje potrebuje jod. Jod je ključen element, potreben za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze. Odrasel človek dnevno potrebuje 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 200 mikrogramov joda. Jod se v obliki jodida (I) hitro absorbira iz prebavil. Približno 10 odstotkov jodida se nakopiči v ščitnici, 90 odstotkov pa se ga izloči z urinom prek ledvic.

Jod kopičijo nekatere morske alge, ki jih lahko dodajamo kot začimbo prikuham, omakam in zelenjavnim juham.

Če smo oboleli za pomanjkanjem joda, se izogibajmo zelju in izdelkom iz soje, saj preprečujeta vnos joda v ščitnico.

V naši ambulanti za ščitnico se boste o morebitnih težavah najprej pogovorili s specialistom za bolezni ščitnice, nato bo sledil klinični  zdravniški pregled, ultrazvok ščitnice in po potrebi odvzem krvi za ščitnične hormone (TSH, T3 in T4) in ščitnična protitelesa. Obolenje ščitnice zahteva zdravljenje s strani zdravnika specialista (ali tirologa), pogosto pa se dokaj pozno prepozna, zato ne oklevajte in se naročite.